Montaža poliuretanske štukature: vogali in stiki

Poliuretanska štukatura je dekorativni element iz rigidnega, trdega poliuretana z zaprto celično strukturo. Gostota izdelka je 150-220 kg/m³, temperaturno območje materiala pa je -20 °C / +70 °C. Vpojnost vode je pod 1 %, vendar ta podatek ne pomeni popolne vodotesnosti in ne nadomešča hidroizolacije. Profili so tovarniško grundirani, dodatni temeljni premaz pa je lahko izbran glede na uporabljeni sistem barvanja in stanje površine.

Pred začetkom preverite ravnost, čistost in suhost stene ali stropa. Odstranite prah, slabo vezane premaze, maščobo in dele, ki se luščijo. Evropske države lahko uporabljajo različne podlage, pritrdilne elemente in zahteve glede zaključnih premazov, zato mora biti izbrani postopek združljiv z lokalnimi pogoji. Profil je treba pred rezanjem pregledati zaradi morebitnih poškodb pri transportu in embalaži. Pri večjih ali zahtevnejših projektih je smiselno preveriti tudi dostop do mesta montaže, zaščito prostora in način varnega ravnanja z dolgimi elementi.

Za notranje in zunanje vogale se poliuretanska štukatura praviloma reže z natančnim 45-stopinjskim zajeralnim rezom. Kot reza ni dovolj določiti samo po načrtu, saj se dejanski kot stene ali stropa lahko razlikuje od idealnega. Pred končnim rezanjem zato preverite smer profila, vidno stran, orientacijo vzorca in položaj spoja na mestu vgradnje. Napačno obrnjena kosa lahko ustvarita odprt stik tudi takrat, ko je kot reza tehnično pravilen.

Na suho sestavite oba kosa na ravni podlagi ali neposredno na mestu vgradnje. Preverite, ali se dekorativni relief nadaljuje brez preskoka in ali robova nalegata po celotni kontaktni površini. Pri evropskih obnovah so stene pogosto nepravilne, zato lahko majhne razlike zahtevajo prilagoditev reza in kasnejše zapiranje stika. Odrezane površine očistite prahu. Meritev in označevanje naj upoštevata smer pogleda, saj je stik na dolgi ravni stranici pogosto manj opazen kot stik v vogalu. Pred nanosom lepila mora biti končna postavitev potrjena.

Za montažo uporabite poliuretansko PU-montažno lepilo, primerno za izbrano podlago in profil. Silikon ni dovoljen kot nadomestilo za predpisano montažno lepilo. Lepilo nanesite na čisto in suho kontaktno površino v skladu z navodili za izbrani izdelek; količine, način nanosa in obdelovalni čas se ne smejo določati na pamet. Pred pritiskom profila preverite, da na vidni strani ni ostankov lepila.

Mehanska pritrditev z vijaki je obvezna. Lepilo samo ne nadomešča vijakov, saj ima dekorativni element lastno težo, povezave pa prenašajo obremenitve na podlago. Vrsta vijaka, vložka, mesto pritrditve in medsebojna razporeditev morajo slediti navodilom za izbrani profil, vrsti podlage in lokalnim gradbenim pogojem. Univerzalnega razmika pritrdil ni mogoče določiti brez podatkov o izdelku in podlagi. Glave vijakov je treba po pritrditvi obdelati tako, da je zaključna površina pripravljena za kitanje, vendar brez zmanjšanja stabilnosti povezave.

Stike med poliuretanskimi profili in mesta mehanske pritrditve zaprite z ustreznim kitom. Pred kitanjem mora biti profil stabilno pritrjen, površina pa očiščena prahu in ostankov lepila. Kit nanesite v stiku tako, da zapolni praznino, vendar ne prekrije nepotrebno velikega dela dekorativnega reliefa. Pri profilih z vzorcem preverite, ali se linije in prehodi ujemajo; samo zapolnjen stik še ne zagotavlja vizualno enotnega rezultata.

Po sušenju oziroma utrditvi kita, kot jo določa izbrani sistem, površino ročno obrusite z brusnim papirjem granulacije 180-220. Brusite zmerno, da ne poškodujete robov, profila ali reliefa. Prah po brušenju odstranite pred nanosom premaza. Če je stik po prvem kitanju še vedno viden, je potrebna lokalna ponovitev postopka, ne pa debelo prekrivanje z barvo. Zaključek mora biti enakomeren tudi pri stranski svetlobi, ki na evropskih notranjih projektih pogosto poudari majhne vdolbine in neravne prehode.

Po zapiranju stikov in brušenju se na pripravljeno površino nanese temeljni premaz, če ga zahteva izbrani sistem ali stanje obdelane površine. Tovarniški temeljni premaz je del začetne priprave profila, vendar dodatnega temeljnega premaza ni dovoljeno samodejno izključiti. Kitanje, brušenje in lokalni posegi lahko ustvarijo površine, ki potrebujejo usklajevanje pred zaključnim nanosom. Izbira premaza mora biti združljiva s poliuretanom, kitom in končno barvo.

Končna obdelava vključuje 2 nanosa barve. Med posameznimi nanosi je treba upoštevati navodila uporabljenega barvnega sistema in zagotoviti enakomeren videz brez zamaskiranih stikov. Pri zunanji uporabi je UV-odporna barva obvezna. Zunanja poliuretanska štukatura ni nadomestilo za zaščitni fasadni ali hidroizolacijski sistem, vpojnost vode pod 1 % pa ni enaka popolni vodotesnosti. Na izbiro barve vplivajo izpostavljenost, podnebje, podlaga in lokalne zahteve. Zaključni pregled naj zajame vogale, ravne spoje, glave vijakov, prekrivanje barve in morebitne poškodbe zaradi transporta ali montaže.

Poliuretanski stebri in polstebri so dekorativni elementi. Ne nosijo konstrukcijskih obremenitev in jih ni dovoljeno uporabiti kot nosilce stropa, nadstreška, balkona ali drugega gradbenega dela. Njihovo lastno težo in obremenitve pritrdil je treba prenesti na primerno podlago z mehansko pritrditvijo, ki je določena glede na izdelek in projektne pogoje. Dekorativni ovoj tudi ne nadomešča konstrukcijskega stebra.

Pri zahtevnih objektih lahko strokovna ekipa izvede plačljiv ogled, izmero in analizo. XGRID zajem oblaka točk ter natančni skenerji Artec Ray, Spider 2, Eva in Leo omogočajo, da se po potrebi 3D-posname celotno območje in konstrukcija. Na podlagi natančno skeniranih 3D-modelov izdelkov in prostora se lahko pripravi prostorski model, predstavitev ter vizualna zasnova. Cena storitve se določi s ponudbo glede na lokacijo, površino in zahtevnost podrobnosti. Brezplačna je samo priprava cenovne ponudbe; ogled, meritev, analiza in 3D-skeniranje so plačljive storitve. Takšna priprava je posebej uporabna pri različnih evropskih podlagah, nepravilnih vogalih in projektih z več lokacijami.