Izbira okenskih in vratnih obrob: mere, profil in vgradnja

Merjenje okenske ali vratne obrobe se začne na očiščeni fasadni ravnini, ne samo na robu okvirja. Za vsako odprtino je treba preveriti širino, višino, ravnost okoliških površin, položaj okenske police, stik s fasadnim sistemom in prostor za zgornji zaključek. Merjenje naj zajame tudi odstopanja zidne odprtine, saj lahko neenakomerni robovi vplivajo na stik profila in na količino zaključnega kita. Pri več odprtinah iste fasade ni smiselno predpostaviti, da imajo vse enake dejanske mere; meritve je treba preveriti za posamezen položaj ali za jasno določene skupine enakih odprtin. Okenske in vratne obrobe je treba načrtovati tudi glede na prevozno pot, dolžino elementov, zaščito vogalov pri pakiranju in varno manipulacijo na gradbišču. Profesionalni ogled, merjenje in analiza so plačljive storitve. Kadar geometrija objekta zahteva večjo natančnost, lahko strokovna ekipa uporabi oblak točk XGRID ter natančne skenerje Artec Ray, Spider 2, Eva ali Leo. Po potrebi se tridimenzionalno skenira celoten prostor ali objekt, nato pa se pripravi prostorski model, predstavitev in vizualna zasnova. Cena takšne obdelave se določi s ponudbo glede na lokacijo, površino in zahtevnost; brezplačna je samo priprava cenovne ponudbe.

Širina okenske ali vratne obrobe mora biti povezana z velikostjo odprtine, členitvijo fasade in razdaljo do sosednjih arhitekturnih elementov. Razmerje širine profila približno 8–12 % glede na širino odprtine se lahko uporabi kot začetna vizualna usmeritev, vendar ne pomeni univerzalnega arhitekturnega pravila. Pri ozkih odprtinah lahko preširoka obroba optično zmanjša stekleno ali prehodno površino, pri velikih odprtinah pa lahko preozek profil izgubi berljivost na fasadi. Izbira obrobe mora preveriti tudi povezavo z vogali stavbe, nadstreški, balkonskimi robovi, okenskimi policami in fasadnimi fugami. Pri objektih v različnih evropskih državah se lahko razlikujejo lokalni običaji, način izvedbe fasade in zahteve za detajle okoli odprtin, zato se dimenzije ne določajo samo po fotografiji ali tipskem načrtu. Izbrani profil mora ostati izvedljiv glede na svoj prerez in dokumentacijo za vgradnjo. Poliuretanska obroba ima lastno težo in obremenitve pritrdilnih mest, zato mora nosilna podlaga prenesti predvideno mehansko pritrjevanje.

Zaključni venec nad okensko ali vratno obrobo spremeni poudarek odprtine in zahteva usklajeno izbiro stranskih ter zgornjih profilov. Zgornji element mora imeti jasno določeno povezavo s pokončnima obrobama, da se spoji, višinske linije in robovi ne prekrivajo naključno. Kombinacija je primerna le, kadar fasadna površina omogoča dovolj prostora nad odprtino in kadar venec ne posega v polkna, rolete, senčila, žlebove ali druge vgrajene dele. Pri vratnih odprtinah je treba posebej preveriti stik z nadstreškom, osvetlitvijo, domofonom in obstoječimi instalacijami. Dekorativni stebri ali pilastri ob odprtini niso nosilni elementi in ne smejo prevzemati bremen fasade, nadstreška ali strešne konstrukcije. Trdi poliuretan z zaprtimi celicami ima gostoto 150-220 kg/m³, dimenzijsko stabilnost, testirano med -20 °C in +70 °C, in vpijanje vode pod 1 %. Navedene lastnosti ne pomenijo, da je profil material za hidroizolacijo; pravilno izvedeni stiki, fasadni sloji in zaključki okoli odprtine ostajajo ločena projektna naloga.

Vgradnja okenske ali vratne obrobe zahteva čisto in suho podlago, saj prah, vlaga, slabo vezani premazi in ostanki starih mas zmanjšujejo kakovost stika. Vogali profilov se režejo pod kotom 45 stopinj, da se oblikuje natančen vogalni spoj. Za lepljenje se uporabi poliuretansko montažno lepilo; silikon ni primeren za predpisani način montaže. Poliuretansko montažno lepilo ne nadomesti mehanskega pritrjevanja, zato je pritrditev z vijaki obvezna. Položaj, število in razpored vijakov se določijo po prerezu izbranega izdelka, podlagi in navodilih za vgradnjo, ne po splošni domnevi o enakem razmiku za vse profile. Po pritrditvi se spoji in pritrdilna mesta obdelajo s kitom, nato se površina zbrusi z brusnim papirjem granulacije 180-220. Pred končnim nanosom se uporabi temeljni premaz, zatem pa dva nanosa barve. Tovarniški temeljni premaz je lahko že prisoten, dodatni temeljni premaz pa je odvisen od izbranega sistema barvanja, stanja površine in navodil proizvajalca barve.

Barvanje zunanjih okenskih in vratnih obrob je obvezen del zaključka, ker mora biti na zunanji fasadi uporabljena UV-odporna barva. Barvni sistem mora biti izbran za zunanjo uporabo in usklajen s temeljnim premazom, kitom ter obstoječim fasadnim zaključnim slojem. Pred barvanjem je treba preveriti, ali so vsi spoji zapolnjeni, ali so vijaki pravilno obdelani in ali brušene površine nimajo ostankov prahu. Dva nanosa barve omogočata enoten zaključek predvidenega sistema, vendar kakovost premaza ni odvisna samo od števila nanosov; pomembni so tudi priprava podlage, pogoji nanašanja in skladnost uporabljenih materialov. Trdi poliuretan z zaprtimi celicami ni material, za katerega bi bilo pravilno trditi, da ne vpija vode ali da je popolnoma vodotesen. Vpijanje vode pod 1 % opisuje lastnost materiala, ne pa celotne tesnosti fasadnega detajla. Obnova premaza je odvisna od izpostavljenosti soncu, padavinam, onesnaženju in uporabljenem barvnem sistemu, zato zanjo brez pregleda ni mogoče določiti splošnega časovnega intervala.

Prevoz okenskih in vratnih obrob zahteva zaščito dolgih ravnih kosov, robov, vogalnih rezov in dekorativnih zaključkov. Pakiranje mora omejiti možnost udarcev, točkovnega pritiska in deformacij med skladiščenjem, pretovarjanjem ali dostavo na gradbišče. Pri projektih v več državah je koristno že pred naročilom preveriti dostop vozila, omejitve razklada, prostor za suho skladiščenje in način prenosa elementov do mesta vgradnje. Elementov ni primerno odlagati na mokro, neravno ali nečisto podlago, saj priprava za vgradnjo zahteva čiste in suhe kontaktne površine. Pred začetkom montaže je treba primerjati dobavljene profile z naročenimi merami, preveriti stanje temeljnega premaza, prepoznati morebitne poškodbe pri transportu in ločiti elemente za posamezne odprtine. Podobna profila nista nujno združljiva dela; povezava med stranskimi obrobami, zaključnim vencem in vogalnimi elementi mora temeljiti na potrjenem ujemanju izbranih izdelkov. Takšen pregled zmanjša tveganje, da bi se na fasadi prilagajali neustrezni kosi ali da bi bili rezani elementi napačno razporejeni.